Pravila društva

Priponke:
Prenesi to datoteko (Pravila društva 2007.pdf)Pravila društva211 kB

V skladu z določbami Zakona o društvih (Ur.l. RS, št. 61/06) so člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih   LJUBLJANA, na Občnem zboru dne 16.3.2007 sprejeli

 

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE   P   R   A   V   I   L MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA SLEPIH IN SLABOVIDNIH L J U B L J A N A, tako da se ta Pravila v prečiščenem besedilu glasijo:

PRAVILA MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA SLEPIH IN SLABOVIDNIH LJUBLJANA

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ljubljana je invalidsko društvo, organizirano v skladu z Zakonom o društvih (Ur.l. RS, št. 61/06) in Zakonom o invalidskih organizacijah (Ur.l. RS, št. 108/02), ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva za slepe in slabovidne ter na drugih področjih, če si v skladu z določbami posebnih predpisov pridobi tak status.

2. člen

S temi pravili člani društva LJUBLJANA določijo ime in sedež društva, namen, cilje in naloge društva, članstvo, organizacijo društva, pristojnosti in naloge organov društva, zastopanje društva, finan­ciranje, nadzorstvo nad razpolaganjem s finančnimi sredstvi in premoženjem, nadzorstvo nad izvajanjem posebnih socialnih programov in naložb, način prenehanja društva ter zagotavljanje javnosti dela.

3. člen

Ime društva je Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: društvo).

Sedež društva je:   Ljubljana, Jamova 5.

Društvo lahko uporablja kratico : MDSS LJUBLJANA.

                        

4. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

Pravno in poslovno sposobnost je društvo pridobilo z vpisom v register pri pristojnem upravnem organu in je vpisano v register društev pri Upravni enoti Ljubljana pod zap.št. 313, št. zadnje odločbe o spremembah Pravil društva 2/05-06-02002-154/2004-2 z dne 28.4.2004, status društva, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva pa je društvo pridobilo z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, št. 017-01-012/96-88 z dne 8.4.1999, podaljšanje tega statusa pa z dopisom istega ministrstva številka 21500-34/2004/1 z dne 7.12.2004.

5. člen

V društvo se s pristopno izjavo po načelu prostovoljnosti, neodvisnosti, enakopravnosti in neprofitnosti, združujejo slepe in slabovidne osebe, ki so državljani Republike Slovenije in imajo v Sloveniji stalno prebivališče, z namenom, da v društvu ugotavljajo, zagovarjajo in zadovoljujejo posebne potrebe osebnega, družinskega in družbenega življenja, ki jih zaradi slepote ali slabovidnosti ne morejo delno ali v celoti zadovoljevati v okolju, v katerem živijo.

V društvu slepi in slabovidni zadovoljujejo posebne potrebe in interese po druženju, po skupnih aktivnostih in po posebnih socialnih in drugih programih ter storitvah za slepe in slabovidne.

Društvo deluje v javnem interesu, torej tako za člane, kot tudi za slepe in slabovidne, ki niso člani društva.

6. člen

V društvo se lahko včlani slepa ali slabovidna oseba, ki ima takšno stopnjo okvare vida, kot jo določa definicija slepote in slabovid­nosti za Republiko Slovenijo in sicer:

SLABOVIDNOST

1. Vidna ostrina od 0,3 do 0,1

2. Vidna ostina manj od 0,1 do 0,05 (štetje prstov na 3 m) ali zoženo vidno polje na 20 stopinj ali manj okoli fiksacijske točke, ne glede na ostrino vida. SLEPOTA (izguba vida nad 95%)

3. Vidna ostrina manj od 0,05 ( prsti 3 m) do 0,02 (prsti 1,5 m)                                                                               ali zoženost vidnega polja okrog fiksacijske točke na 5 - 10 stopinj ne glede na ostrino vida.

4. Vidna ostrina manj od 0,02 (prsti 1,5 m) do zaznavanja svetlobe ali   zoženost vidnega polja okrog fiksacijske točke do 5   stopinj na glede na ostrino vida.

5. Vidna ostrina 0 (amaurosis) - dojem svetlobe negativen.

V društvo se lahko včlanijo tudi slepe ali slabovidne osebe z dodatnimi motnjami v telesnem ali duševnem razvoju.

7. člen

Društvo deluje na območju naslednjih občin:

Mestna občina Ljubljana, Ig, Škofljica, Brezovica, Dol, Medvode, Vodice, VelikeLašče, Dobrova-Polhov Gradec, Vrhnika, Borovnica, Logatec,Cerknica, Loška dolina, Ribnica, Loški potok, Kočevje, Osilnica,Grosuplje, Dobrepolje, Ivančna gorica, Kamnik, Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče, Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Bloke, Sodražica, Kostel, Horjul, Komenda, Trzin, Šmartno pri Litiji, Log-Dragomer.

Nekatere posebne socialne programe in dejavnosti lahko izvaja društvo tudi na območju cele države.

8. člen

Društvo ima pečat okrogle oblike s premerom 20 mm in 29 mm. Na zunanjem robu je vtisnjeno ime društva MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH LJUBLJANA, v sredini pa znak, ki simbolizira slepe in slabovidne.

Znak društva simbolizira slepega in slabovidnega tako, da je črni krog delno zgoraj osvetljen s plamenico, ki osvetljuje tudi odprto brajevo knjigo.

9. člen

Društvo predstavlja in zastopa predsednik društva.

Društvo v pravnem prometu zastopa predsednik društva.

Predsednika v njegovi odsotnosti nadomešča eden od dveh podpredsednikov ali drug pooblaščenec v obsegu posameznega pooblastila.

10. člen

Društvo praznuje mednarodni dan invalidov (3. december) in dan bele palice (15. oktober), teden slepih in slabovidnih in obeležuje druge pomembne dogodke.

11. člen

Društvo je   včlanjeno v Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije.

Društvo se združuje v Zvezo tudi zaradi uresničevanja določenih nalog in skupnih ciljev za slepe in slabovidne, ki jih Zveza enotno izvaja za vse slepe in slabovidne.

Društvo sodeluje tudi z drugimi organizacijami, društvi, interes­nimi in strokovnimi združenji, državnimi organi in organi lokalnih skupnosti, preko katerih zadovoljuje potrebe slepih in slabovidnih.

 

DEJAVNOST DRUŠTVA

12. člen

Društvo deluje na načelih prostovoljnosti, neodvisnosti, demokratičnosti, humanosti, enakopravnosti in neprofitnosti.

Društvo se ne zavzema za politične cilje in ni vezano na nobeno politično stranko, vero, sekto ali kakršnokoli drugo obliko organiziranja, ki ni v skladu s cilji in nalogami društva.

13. člen

Osnovni cilji društva so pomoč slepim in slabovidnim pri doseganju kakovosti življenja zaradi njihovih posebnih potreb, zlasti:

-                     uveljavljanje človekovih pravic slepih in slabovidnih;

-                     vključenost v družbo in sodelovanje v vsakdanjem življenju;

-                     nediskriminacija slepih in slabovidnih;

-                     vzpodbujanje slepih in slabovidnih za opiranje na lastne moči in

sposobnosti;

-                     avtonomnost slepih in slabovidnih kot uporabnikov storitev;

-                     ekonomsko, socialno, zdravstveno in pravno varstvo slepih in

slabovidnih;

-                     socialna pravičnost in enake možnosti.

V ta namen društvo izvaja posebne socialne in druge programe ter opravlja določene storitve za zadovoljevanje potreb slepih in slabovidnih na način, da se lahko le-ti čimbolj neodvisno in enakopravno vključujejo v okolje.

14. člen

Društvo deluje po programu, ki ga za vsako koledarsko leto pripravi Izvršni odbor, sprejme pa ga Občni zbor.

15. člen

Za dosego svojih ciljev opravlja društvo v skladu z veljavnimi predpisi   naslednje naloge:

1. odkriva in včlanjuje slepe in slabovidne osebe;

2. ugotavlja interese in zagovarja potrebe slepih in slabovidnih na vseh

     področjih njihovega življenja;

3. vzpodbuja, usposablja in omogoča ter organizira medsebojno pomoč

in sodelovanje med slepimi in slabovidnimi (samopomoč) ter vzpodbuja in           usposablja njihove svojce in prostovoljce za delo s slepimi in slabovidnimi;

4. načrtuje, organizira in izvaja programe, ki slepim in slabovidnim

   omogočajo bolj aktivno sodelovanje in pripomorejo k odstranjevanju ovir

   in bolj neodvisnemu življenju ter programe za preprečevanje in blaženje

   socialnih in psihičnih posledic okvare vida (usposabljanje za aktivno življenje

   in delo, prevozi, oskrba s tehničnimi pripomočki, osebna asistenca, fizična

   pomoč, bivalna skupnost, psihosocialna in učna pomoč slepim in slabovidnim

   otrokom in mladostnikom ter njihovim družinam, spremljanje, programi za

   ohranjevanje zdravja, rehabilitacijski programi, pomoč slepim in slabovidnim

   z dodatnimi motnjami, informativna in kulturna dejavnost, šport in rekreacija,

   šah, radioamaterstvo in podobno);

5. aktivno deluje in sodeluje pri razvijanju, organiziranju in izvajanju posebnih

socialnih, zdravstvenih, izobraževalnih, kulturnih, športno-rekreacijskih,     zaposlovalnih,         programov socialne varnosti in drugih programov za slepe in     slabovidne;

6. spremlja in proučuje problematiko usposabljanja, izobraževanja,

     rehabilitacije, zaposlovanja slepih in slabovidnih, predlaga ustrezne ukrepe

     ter izvaja ustrezne aktivnosti za reševanje teh potreb;

7.   spremlja in proučuje problematiko socialnega varstva, predlaga ustrezne ukrepe ter izvaja za to potrebne aktivnosti;

8.   organizira in izvaja socialno pomoč, osebno pomoč in pomoč družini na domu ter druge socialne storitve za slepe in slabovidne in za njihove družine;

9. pridobiva, upravlja in oddaja neprofitna najemna stanovanja slepim in

slabovidnim in organizira ter vodi bivalno stanovanjsko skupnost za slepe in slabovidne;

10. razvija socialne spretnosti slepih in slabovidnih in njihovo informiranost na

različnih področjih življenja;

11. predstavlja, varuje in uveljavlja pravice in interese slepih in slabovidnih;

12. samostojno in preko Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije zagotavlja

tehnične pripomočke, ki so slepim in slabovidnim potrebni za izobraževanje,   usposabljanje, pri zaposlitvi in v vsakdanjem življenju;

13. praviloma preko Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije zagotavlja

     knjige, časopise in druge publikacije v brajevi pisavi, zvočnem zapisu, v

     povečanem tisku, računalniškem zapisu in drugih tehnikah za slepe in

     slabovidne;

14. usmerja in napotuje slepe in slabovidne v domove za ohranitev zdravja Zveze

     društev slepih in slabovidnih Slovenije in v morebitne lastne počitniške enote

     in sodeluje z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije pri organiziranju

     aktivnosti za ohranitev zdravja in pri drugih rehabilitacijskih programih v

   domovih oddiha;

15. proučuje, daje pobude in predloge pri sprejemanju predpisov na vseh

     področjih, ki se kakorkoli nanašajo na varstvo pravic in interesov slepih in

     slabovidnih ter vzpodbujajo aktivnosti pristojnih organov in organizacij za

      čim uspešnejša reševanja vprašanj slepih in slabovidnih;

16. s svojim delom osvešča javnost in s tem vpliva na spremembe v prid slepim in

       slabovidnim;

17. obvešča javnost in članstvo o svojih aktivnostih in delu na zborih, sejah,

z zapisniki, ob osebnih stikih, z okrožnicami, preko avtomatskega       telefonskega odzivnika, preko sredstev javnega obveščanja in z izdanimi lastnimi publikacijami;

18. sodeluje in se povezuje z drugimi invalidskimi in drugimi organizacijami ter društvi doma in v tujini;

19. ustanavlja ali soustanavlja invalidska podjetja, ustanove, zavode ali gospodarske družbe, katerih dejavnost je kot pridobitna dejavnost dopolnilna dejavnost nepridobitni društveni dejavnosti in je povezana z namenom in cilji društva;

20. zagotavlja zagovorništvo in ustvarja možnosti za razvijanje dobrodelnosti in

     solidarnostnih aktivnosti;

21. opravlja druge naloge, za katere se člani društva dogovorijo na sestankih

     organov društva.

Poleg zgoraj navedenih nalog, lahko društvo opravlja v skladu z veljavnimi predpisi tudi naslednje naloge kot dopolnilne pridobitne dejavnosti:

1.         dajanje nepremičnin v najem;

2.         posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov (prodaja srečk ter sprejemanje vplačil in drugo);

3.         organiziranje prevozov oziroma dajanje službenih vozil v najem;

4.         trgovina na drobno (prodaja pripomočkov za slepe in slabovidne);

5.         organiziranje srečelovov in tombol;

6.         gostinstvo (točenje pijač in nudenje jedi na nepridobitni podlagi v svojih           prostorih za lastne potrebe).

ČLANSTVO

16. člen

Društvo deluje predvsem tako, da včlani slepe in slabovidne ter njihove zakonite zastopnike, lahko pa včlani tudi druge fizične osebe, ki s svojim delom pomagajo pri reševanju problematike slepih in slabovidnih in na različne načine podpirajo delovanje društva.

17. člen

Društvo ima redne in častne člane.

18. člen

Redni član društva lahko postane vsak slep ali slaboviden, s podpisom pristopne izjave in ob pogojih iz 5. in 6. člena teh Pravil. Če se v društvo včlani mladoletnik do dopolnjenega 7. leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo zanj njegov zakoniti zastopnik, ki se lahko skupaj z mladoletnikom ali z osebo, ki nima poslovne sposobnosti, tudi včlani v društvo in mladoletnika ali osebo, ki nima poslovne sposobnosti, tudi zastopa v organih društva. Od mladoletnikovega 7. leta do dopolnjenega 15. leta starosti pa mora zakoniti zastopnik pred mladoletnikovo včlanitvijo v društvo podati pisno soglasje.

Mladoletnik ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, z zakonitim zastopnikom iz prejšnjega odstavka tega člena, je v skladu s predpisi izenačen glede pravic in obveznosti s polnoletnimi člani društva.

Poleg rednih članov ima društvo tudi častne člane.

Častni član postane oseba, ki mu Občni zbor društva podeli priznanje častnega članazaradi izjemnih rezultatov pri uresničevanju ciljev društva.

Pogoje in merila ter kriterije za sprejem v častno članstvo ter njihove pravice in dolžnosti določi Občni zbor.

19. člen

Redni člani društva imajo predvsem naslednje pravice:

-           da aktivno sodelujejo na vseh področjih dejavnosti društva;

-           da volijo, so voljeni ali drugače sodelujejo v organih društva;

-           da so informirani o delu organov društva ter da se opredelijo do njihovega dela;

-           do pomoči pri reševanju zdravstvenih, socialnih in drugih problemov v okviru finančnih možnosti društva;

-           da v okviru društva zadovoljujejo specifične potrebe tako, da se vključujejo v programe in koristijo storitve, ki jih   izvaja društvo oziroma Zveza društev, oziroma organizirajo   svoje interesne skupine;

-           da sodelujejo pri oblikovanju programov za opravljanje storitev pri vključevanju v vsakdanje življenje.

Redni član društva lahko uveljavlja vse pravice do materialnih ugodnosti samo v enem društvu.

20. člen

Dolžnosti članov društva so:

-           da aktivno delujejo v organih društva, v katere so izvoljeni;

-           da varujejo tajnost podatkov o zasebnem življenju posameznih članov;

-           da sodelujejo pri izvrševanju programa društva ter da varujejo ugled društva;

-           da redno plačujejo članarino in druge prispevke;

-           da v skladu s svojimi možnostmi pomagajo društvu in posameznim članom pri razreševanju zdravstvenih, socialnih in drugih problemov.

21. člen

Članstvo v društvu preneha:

-           s smrtjo;

-           z izstopom, če poda pisno izstopno izjavo Izvršnemu odboru;

-           na podlagi odločitve Disciplinske komisije, z izključitvijo.

ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE DRUŠTVA

22. člen

Organi društva so:

-           Občni zbor;

-           Izvršni odbor;

-           Nadzorni odbor;

-           Disciplinska komisija

Društvo ima še delovna telesa oziroma komisije, ki jih določi v Poslovniku organov društva oziroma jih po potrebi imenuje Izvršni odbor društva. Komisije niso pravna oseba in morajo delovati v skladu s Pravili društva.

Za svoje delo so odgovorne Izvršnemu odboru in Občnemu zboru.

O b č n i   z b o r

23. člen

Najvišji organ društva je Občni zbor, ki voli in razrešuje vse organe društva, ki jih določajo ta Pravila.

24. člen

Občni zbor sestavljajo vsi člani društva.

Občni zbor se sestaja na rednih ali izrednih sejah. Redno sejo Občnega zbora sklicuje predsednik društva najmanj enkrat letno.

Redni Občni zbor z volilno sejo je vsake 4 leta.

Izredno sejo Občnega zbora skliče Izvršni odbor na lastno pobudo, na pobudo Nadzornega odbora ali na pobudo 10% članov društva.

Predsednik društva mora sklicati izredno sejo Občnega zbora v rokuenega meseca po prejemu zahteve za njegov sklic. Če Izvršni odborv tem roku ne skliče Občnega zbora, ga lahko skliče pobudnik.

Sklic seje rednega ali izrednega Občnega zbora mora biti obenem z dnevnim redom na primeren način objavljen najmanj teden dni pred datumom seje.

25. člen

Občni zbor na rednih sejah:

-           sklepa o dnevnem redu;

-           obravnava in sprejema poročila organov društva;

-           obravnava in sprejema program dela društva ter finančni načrt za prihodnje leto;

-           obravnava in sprejema letno poročilo o poslovanju društva (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva), po predhodno opravljenem notranjem nadzoru;

-           sprejema, spreminja in dopolnjuje Pravila društva;

-           voli in razrešuje organe društva ter predstavnike Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ljubljana v Skupščino Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije;

-           odloča o prenehanju društva;

-           odloča o pritožbah zoper sklepe Izvršnega odbora in Nadzornega odbora in Disciplinske komisije;

-           odloča o včlanjevanju in izstopu v Zvezo društev slepih in slabovidnih in v druge zveze oziroma društva s področja, na katerem slepi in slabovidni zadovoljujejo svoje potrebe;

-           odloča o nakupu in prodaji nepremičnin;

-           odloča o pritožbah zoper odločbe Disciplinske komisije;

-                      odloča o ustanovitvi ali soustanovitvi pravnih subjektov iz 19. točke prvega odstavka 15. člena teh Pravil.

Občni zbor na izredni seji razpravlja in sklepa le o zadevi, zaradi katere je sklican.

26. člen

Občni zbor lahko veljavno sklepa, če je ob pričetku seje prisotnih več kot polovica članov društva.

Če ob predvidenem začetku Občni zbor ni sklepčen, se začetek odloži za 30 minut, nakar zbor veljavno sklepa, če je prisotnih vsaj 10 članov.

Občni zbor odloča z večino glasov navzočih članov, razen če zbor odloča o spremembah in dopolnitvah Pravil ali o prenehanju društva, ko mora za odločitev glasovati 2/3 navzočih članov društva.

27. člen

Občni zbor prične predsednik društva ali podpredsednik in ga vodi do izvolitve delovnega predsedstva.

Zbor po potrebi izvoli še druge organe, ki jih potrebuje za svoje delo.

O poteku zbora se piše zapisnik, ki ga podpišeta predsednik delovnega predsedstva in zapisnikar ter dva overovatelja.

Člani morajo prejeti vabila z dnevnim redom za redno sejo občnega zbora najmanj 14 dni pred sejo.

Za izredno sejo morajo člani prejeti vabila z dnevnim redom najmanj 8 dni pred sklicem seje.

Občni zbor se zaradi specifičnosti članstva in prilagoditve potre­bam po sklepu Izvršnega odbora lahko izvede z delnimi zbori, ki izvedejo zbore z istim dnevnim redom.

Delovni predsednik in volilna komisija ugotovijo skupne rezultate odločanja.

I z v r š n i   o d b o r

                      

28. člen

Izvršni odbor je izvršilni organ Občnega zbora.   Sestavlja ga 13 članov, ki izvolijo predsednika in dva podpredsedni­ka.

Po položaju je predsednik društva tudi predsednik Izvršnega odbora.

Član Izvršnega odbora je po funkciji tudi tajnik društva s posvetovalnim glasom.

Predsednik in oba podpredsednika sestavljajo Predsedstvo Izvršnega odbora.

Predsedstvo usklajuje delo med dvema sejama Izvršnega odbora.

Člane Izvršnega odbora se voli za 4 (štiri) leta in so lahko ponov­no izvoljeni.

Če med trajanjem mandata iz kakršnegakoli razloga članu Izvršnega odbora preneha članstvo v njem, Izvršni odbor v svoje vrste vključi novega člana. Novega člana mora na prvem naslednjem Občnem zboru ta potrditi. Mandat nadomestnega člana Izvršnega odbora traja do poteka rednega mandata odboru.

29. člen

Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren Občnemu zboru.

30. člen

Izvršni odbor opravlja zlasti naslednje naloge:

-           pripravi in potrjuje program dela društva ter finančni načrt za prihodnje leto in letno poročilo o poslovanju društva (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva) za preteklo leto ter vse predloži Občnemu zboru v obravnavo in sprejem;

-           upravlja društvo v času med dvema Občnima zboroma;

-           sklicuje Občni zbor in zanj pripravlja poročilo o delu, predloge sklepov zbora;

-           skrbi za materialno-finančno poslovanje društva;

-           skrbi za uresničevanje ciljev in nalog, opredeljenih v   Pravilih društva;

-           ugotavlja morebitne kršitve Pravil in drugih aktov društva ter predlaga Občnemu zboru ustrezne ukrepe;

-           določa sistemizacijo delovnih mest strokovne službe društva   ter sprejema druge interne splošne akte;

-           izmed članov Izvršnega odbora izvoli svojega predstavnika v Upravni odbor Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije;

-           obravnava gradiva za seje organov Zveze društev slepih in   slabovidnih Slovenije;

-           sprejema akte društva, ki jih ne sprejema Občni zbor društva;

-           odloča o delovno pravnih razmerjih in v disciplinskem postopku glede kršitev delovnih obveznosti delavcev društva na prvi in drugi stopnji;

-           opravlja druge naloge, ki so nujno potrebne za nemoteno delo   društva.

31. člen

Izvršni odbor se sestaja po potrebi, vendar najmanj štirikrat letno.

32. člen

Izvršni odbor veljavno sklepa, če je na seji prisotna večina čla­nov.
Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov Izvršnega odbora.

Iz razlogov racionalnosti lahko opravi Izvršni odbor korespondenčno (dopisno)   sejo.

Na takšni seji je mogoče sprejeti veljaven sklep, če ga potrdi večina članov.

O seji Izvršnega odbora se vodi zapisnik, katerega se na naslednji seji obravnava in potrdi.

33. člen

Predsednik društva sklicuje seje Izvršnega odbora, jih vodi in skrbi za uresničevanje sklepov Občnega zbora in Izvršnega odbora.

N a d z o r n i   o d b o r

34. člen

Nadzorni odbor sestavljajo trije člani, od katerih mora biti eden zunanji sodelavec s področja finančno-materialnega poslovanja, ki pa ne more biti predsednik Nadzornega odbora.

Člane Nadzornega odbora voli Občni zbor za enako dobo, kot so izvoljeni člani Izvršnega odbora in Disciplinske komisije.

Člani Nadzornega odbora so lahko ponovno izvoljeni.

Člani Nadzornega odbora ne morejo biti člani Izvršnega odbora, na seje Izvršnega odbora pa se vabi praviloma predsednika Nadzornega odbora, ob njegovi zadržanosti pa člana Nadzornega odbora.

Če članu Nadzornega odbora iz kakršnegakoli razloga preneha mandat, se za njegovo nadomestitev smiselno uporabljajo določbe teh Pravil o nadomestitvi člana Izvršnega odbora.

35. člen

Nadzorni odbor nadzira izvajanje sklepov Občnega zbora in Izvršnega odbora, njihovo usklajenost s Pravili in drugimi akti društva, njihovo zakonitost, uresničevanje in varstvo pravic in dolžnosti članov, razpolaganje s finančnimi sredstvi ter opravlja notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva. Nadzira tudi izvajanje posebnih socialnih programov in naložb glede na zakonitost, namembnost, gospodarnost in učinkovitost.

Nadzorni odbor lahko pri izvajanju nadzora povabi k sodelovanju tudi strokovnjake, ki niso člani Nadzornega odbora.

36. člen

Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe, če so prisotni vsi člani in če vsaj dva člana glasujeta za predlog sklepa.

Nadzorni odbor je odgovoren za svoje delo Občnemu zboru in mu mora o svojem delu poročati na vsaki redni seji.

37. člen

Nadzorni odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa enkrat letno, ko poroča Občnemu zboru o svojem delu in nadzoru.

P r e d s e d n i k   d r u š t v a

38. člen

Predsednik društva predstavlja in zastopa društvo v skladu s temi Pravili. Sklicuje seje Občnega zbora, Izvršnega odbora in drugih organov ter delovnih teles, če jih ne skličejo njihovi predsedniki.

Podaja zahteve za uvedbo disciplinskih postopkov.

Naloge predsednika društva so, da:

-           skrbi in je odgovoren za izvajanje programa društva in za zakonito poslovanje društva;

organizira, vodi in je odgovoren za izvajanje materialno- finančnega poslovanja društva;

-           usklajuje in skrbi za pravočasno izvajanje sklepov Občnega zbora, Izvršnega odbora in drugih organov društva;

-           pripravlja oziroma zagotavlja pripravo gradiv za seje organov društva.

Je odgovoren za javnost dela društva in obveščanje članov.

Predsednik društva je za svoje delo odgovoren Izvršnemu odboru in Občnemu zboru.

D i s c i p l i n s k a     k o m i s i j a

39. člen

Disciplinsko komisijo sestavlja 6 članov (trije člani in trije namestniki), ki jih izvoli Občni zbor za enako dobo kot traja mandat članov Izvršnega odbora in so lahko ponovno izvoljeni.

Člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika.

Disciplinska komisija vedno odloča v senatu treh oseb, ki jih za vsak primer posebej določi predsednik oziroma namestnik predsednika Disciplinske komisije. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina članov senata.

Disciplinska komisija vodi postopek ugotavljanja kršitev članov društva in delavcev strokovne službe in izreka ukrepe na prvi stopnji. O disciplinskih prekrških delavcev pa odloča na prvi stopnji disciplinska komisija, na drugi stopnji pa Izvršni odbor.

Disciplinska komisija je za svoje delo odgovorna Občnemu zboru.

40. člen

Postopek ugotavljanja disciplinskih prekrškov ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme Izvršni odbor.

Za disciplinski prekršek se šteje zlasti:

-           kršitev Pravil in drugih aktov društva;

-           neizvajanje sklepov oziroma drugih obveznosti organov društva;

-           druga dejanja, ki so kot disciplinski prekršek določena v aktih društva.

41. člen

Disciplinska komisija lahko izreče naslednje ukrepe:

-           opomin;

-           javni opomin;

-           izključitev;

-           druge ukrepe v skladu z zakonom.

Zoper sklep Disciplinske komisije se lahko prizadeti član v roku 15 dni pritoži na Občni zbor, ki o zadevi dokončno odloča.

T a j n i k   d r u š t v a

42. člen

Društvo ima tajnika, ki ga sprejme v redno delovno razmerje Izvršni odbor društva.

Tajnik je lahko sprejet v delovno razmerje v skladu s pogoji, ki jih določa Izvršni odbor.

Tajnik sklene delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi,ki jo za društvo podpiše predsednik društva.

Pogodba mora biti v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo delovna razmerja in v skladu z veljavno kolektivno pogodbo.

43. člen

Tajnik društva skrbi za zakonitost in urejeno delovanje društva, je zadolžen za organizacijo sej Občnega zbora in sej Izvršnega odbora ter Nadzornega odbora.

  

Tajnik je za svoje delo odgovoren Izvršnemu odboru.

Tajnik opravlja predvsem naslednje naloge:

-           koordinira delo organov društva;

-           predlaga predsedniku društva, da zadrži izvršitev sklepov organov društva, za katere meni, da so v nasprotju z akti društva oziroma niso v skladu s pozitivno zakonodajo;

-           včlanjuje, opravlja razgovore s člani, svetuje in nudi pomoč članom v posamičnih zadevah;

-           predlaga sistemizacijo delovnih mest;

-           vodi, organizira in nadzira delo strokovne službe društva;

-           izvaja terensko delo v zvezi z delom društva;  

-           opravlja druge naloge, za katere tako določajo Pravila ali akti društva oziroma za katere ga pooblasti ali zadolži Izvršni odbor in predsednik društva.

Skupaj s predsednikom pa:

-           skrbi in je odgovoren za izvajanje programa društva in za zakonito poslovanje društva;

-           organizira, vodi in je odgovoren za izvajanje materialno-finančnega poslovanja društva;

-           usklajuje in skrbi za pravočasno izvajanje sklepov Občnega zbora, Izvršnega odbora in drugih organov društva;

-           pripravlja gradivo oziroma zagotavlja pripravo gradiv za sejo Občnega zbora in za sejo Izvršnega odbora.

S t r o k o v n a   s l u ž b a

44. člen

Društvo ima lahko poleg tajnika zaposlene še druge delavce, ki opravljajo strokovne, administrativne, tehnične in druge naloge za društvo.

Če ima društvo redno zaposlene več kot tri osebe, ustanovi strokov­no službo s sedežem na sedežu društva.

Sistemizacijo delovnih mest predlaga tajnik društva, sprejme pa jo Izvršni odbor.

45. člen

Sredstva za delo službe oziroma strokovne službe zagotavlja društvo s finančnim načrtom.

Delavci sklenejo delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi in v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ter internimi akti.

Pogodbo o zaposlitvi za društvo z delavci podpiše tajnik društva.

JAVNOST DELA DRUŠTVA

46. člen

Delovanje in poslovanje društva je javno.

Obveščanje članov društva in javnosti mora biti pravočasno, objektivno in razumljivo.

47. člen

Vsi člani društva imajo pravico biti obveščeni o delu in poslovanju društva in vseh njegovih organov.

Člani društva se obveščajo tako, da so zapisniki sej vseh organov dostopni na vpogled vsem članom društva, na sedežu društva, razen zapisnikov sej Disciplinske komisije.

Akti društva pa so dostopni članom v njim odgovarjajoči tehniki.

Člani društva lahko zahtevajo v ustni ali pisni obliki informacije od organov društva o zadevah, ki jih zanimajo, odgovor pa morajo prejeti v roku 15 dni od predložene zahteve.

48. člen

Širšo javnost se obvešča o delu društva tako, da so seje organov društva javne, razen seje Disciplinske komisije.

49. člen

Za obveščanje članov društva in javnosti je odgovoren predsednik društva, ki je hkrati pooblaščen za dajanje informacij v zvezi z delom društva.

V Pravilih društva je za nazive, kot sta na primer predsednik in tajnik, navedena samo moška slovnična oblika, ki pa se smiselno uporablja in velja za oba spola.

                          

FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE

50. člen

Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje, izvajanje programov in naložbe v osnovna sredstva ter njihovo vzdrževanje:

-                     iz članarine;

-                     iz naslova materialnih pravic in lastne dejavnosti;

-                     z darili in volili;

-                     s prispevki donatorjev in sponzorjev;

-                     iz proračunskih in drugih javnih sredstev;

-                     iz sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih

organizacij v RS;

-                     iz sredstev drugih fundacij, skladov in ustanov;

-        iz drugih virov.

Društvo lahko sredstva, ki jih pridobi od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, namenja tudi za sofinanciranje posebnih socialnih programov in naložb v osnovna sredstva invalidskim podjetjem, ustanovam ali zavodom ter gospodarskim družbam, ki jih je društvo samo ustanovilo in katerih 100% lastnik je, če mu je Fundacija odobrila sredstva v ta namen.    

51. člen

Premoženje društva predstavlja vse nepremično in premično pre­moženje, ki je po standardih za društva vpisano kot premoženje društva, oziroma je vpisano v zemljiški knjigi pristojnega sodišča ter denarna in druga sredstva, ki jih društvo pridobi na način iz prvega odstavka 50. člena teh Pravil oziroma z opravljanjem dejavnosti.

S premoženjem in finančnimi sredstvi upravlja Izvršni odbor v skladu s finančnim načrtom in programom dela društva.

52. člen

Skladno s predpisi lahko društvo opravlja pridobitne dejavnosti, ki so povezane z nameni in nalogami društva ter pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon.

Društvo lahko poveri neposredno opravljanje pridobitne dejavnosti s svojimi sredstvi drugim osebam na podlagi najemne ali druge ustrezne pogodbe.

Društvo namenja vse presežke prihodkov nad odhodki iz vseh svojih dejavnosti za uresničevanje namena in ciljev društva v skladu s temi Pravili.

Če presežnih prihodkov nad odhodki ter začasnih presežnih prilivov sredstev ne more takoj uporabiti za uresničevanje programa društva, jih mora društvo nalagati izključno v banke, ki imajo dovoljenje Banke Slovenija za poslovanje.

53. člen

Društvo sestavlja in vodi svojo finančno dokumentacijo in izkazuje podatke v skladu z določbami Zakona o društvih in Zakona o invalidskih organizacijah ter v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi za društva, kar uredi v posebnem pravilniku.

54. člen

Finančno poslovanje društva poteka preko transakcijskega računa. Odredbodajalci – podpisniki finančnih nalogov so tajnik, predsednik in delavec društva, ki ga pooblasti Izvršni odbor društva.

55. člen

Osebni prejemki iz naslova delovanja posameznikov v društvu se urejajo v posebnem pravilniku.

PRENEHANJE DRUŠTVA

56. člen

Društvo lahko preneha na podlagi sklepa Občnega zbora o prenehanju in na podlagi zakona ali v drugih primerih, določenih z zakonom.

V sklepu o prenehanju je potrebno določiti ime po dejavnosti sorod­nega društva, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese vse premoženje društva.

O sklepu o prenehanju društva mora predsednik društva najpozneje v 30 dneh po sprejemu obvestiti pristojni organ, ki vodi register društev.

Lastnina društva, ki je bila pridobljena v času, ko je imelo društvo status invalidske organizacije, ob prenehanju društva preide v deležu, ki ga je prispevala Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, v last te fundacije.

57. člen

Na podlagi zakona društvo preneha, če dejansko preneha delovati.

Šteje se, da društvo preneha delovati, če se število članov zmanjša pod 3.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

58. člen

Ta pravila začnejo veljati z dnem sprejetja na Občnem zboru društva.

59. člen

Pravila društva sprejmejo člani na Občnem zboru in so sprejeta , če je zanje glasovalo najmanj 2/3 navzočih članov društva. Na enak način se sprejemajo tudi spremembe in dopolnitve Pravil društva.

60. člen

Razlago določb teh Pravil daje Občni zbor. V obdobju med dvema   sejama Občnega zbora pa daje razlago Izvršni odbor, na prvi nas­lednji seji.

                                                                      61. člen

Pravilnika iz 53. in 55. člena teh Pravil morata biti sprejeta do 31.12.2003.

Vsi akti društva morajo biti usklajeni s temi Pravili najkasneje v roku enega leta od sprejema sprememb in dopolnitev Pravil, to je do 16.3.2008.

62. člen

Po sprejetju sprememb in dopolnitev Pravil društva na Občnem zboru društva dne 15.3.2003, smo pripravili to novo prečiščeno besedilo Pravil društva, ki velja od 15.3.2003 dalje, istočasno pa se preneha uporabljati prečiščeno besedilo Pravil društva z dne 17.4.1999. V prečiščeno besedilo Pravil društva z dne 15.3.2003 je vnesena tudi sprememba Pravil društva, sprejeta na Občnem zboru društva dne 17.4.2004, ki velja od 17.4.2004 dalje, ter spremembe in dopolnitve pravil, ki veljajo in se uporabljajo od 16.3.2007 dalje.

Tajnica društva:                                                                              Predsednica društva:

Zdenka Tomažič                                                      Barbara Krejči-Piry

V Ljubljani,   16.3.2007