Člani in strokovnjaki smo skupaj ocenjevali dostopnost muzejskih vsebin, se preizkusili v rokodelskih delavnicah ter snovali smernice za prilagojeno vodenje v zibelki suhe robe in lončarstva.
V četrtek, 7. maja 2026, smo v dopoldanskem času obiskali Rokodelski center Ribnica. Ta strokovno-izobraževalni obisk smo izvedli v okviru projekta »Točka D – dostopnost kot razvojna priložnost«, ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo (MJU). Pri obisku smo moči združili predstavniki konzorcijskih partnerjev: Zavoda DOSTOP, Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) ter treh medobčinskih društev – MDSS Ljubljana, MDSS Celje in MDSS Nova Gorica.
Naš glavni namen je bil obiskati muzej oziroma razstavo ter preveriti realno uporabniško izkušnjo dostopnosti za slepe in slabovidne. Da bi bila naša ocena čim bolj življenjska in strokovno utemeljena, smo uporabniško izkušnjo na terenu aktivno preverjali s pomočjo dveh slepih članov in tiflopedagoga. Skupaj smo raziskovali, kaj vse bi se dalo izboljšati oziroma prilagoditi, katere vsebine in eksponate je smiselno prilagoditi ter kakšni bi bili najustreznejši tehnični in vsebinski načini teh prilagoditev.
Prostor, ki že posluša in se prilagaja našim potrebam
Z velikim zadovoljstvom smo med ogledom ugotovili, da je Rokodelski center Ribnica kot objekt že zelo konkretno dostopen in prilagojen našim potrebam. V centru so namreč vzorno upoštevali naše predhodne predloge. Pomembno pa je poudariti, da je celoten objekt usmerjen in zasnovan tako, da skupino obiskovalcev po razstavi vodijo vodiči razstave, slepo osebo po samem objektu pa njihovi osebni vodniki.
V spremstvu vodnika smo med sprehodom po objektu opazili in preizkusili naslednje pridobitve:
- Določene ključne točke (kot sta dvigalo in toalete) so sedaj dodatno opremljene z napisi v brajici.
- V objektu so nameščene kontrastne in otipno zaznavne oznake stopnic, kar nam je bistveno olajšalo orientacijo in varen korak ob vodenju.
Naš poudarek: Kako »videti« muzejsko razstavo z drugimi čutili?
Tokrat smo se osredotočili predvsem na muzejski del oziroma na same razstave. Ker muzejski eksponati pogosto temeljijo le na vizualni izkušnji, smo podrobno analizirali vsak kotiček razstave ter ugotovili, da ta že sedaj ponuja nekatere zelo dobre nastavke in rešitve:
- Zvočne vsebine in QR kode: Marsikateri del razstave že vsebuje zvočne vsebine, ki si jih je mogoče poslušati z uporabo slušalk neposredno na razstavi. Do nekaterih zvočnih vsebin pa smo lahko dostopali s preprostim skeniranjem QR kode, kar nam je omogočilo poslušanje v lastni režiji (preko lastnega telefona in slušalk).
- Brajica in uvodni del: Začetni del razstave, kjer so predstavljene različne vrste lesa in lončenih izdelkov, je opremljen z opisnimi ploščicami, ki že vsebujejo napise v brajici. Te predmete smo lahko tudi fizično otipali in tako neposredno začutili njihovo teksturo ter obliko.
- Uvodna reliefna maketa: Ob samem začetku nas pozdravi enostavna reliefna maketa, ki služi kot krajši preduvod za osnovni oris Ribniškega območja, kamor smo prišli. Maketa ponuja gumbe z lučkami za delno videče ter nekaj otipnih točk (npr. označene jame), vendar je njena površina za realno predstavo reliefa na otip preveč gladka.
- Bogastvo klasične suhe robe v osrednjem delu: Skozi osrednji del razstave smo lahko z lastnimi rokami raziskovali in otipali ogromno količino lesenih krošnjarsko-pletarskih izdelkov. Na voljo so bila klasična sita, rešeta, žlice ter drugi nepogrešljivi tradicionalni izdelki ribniške suhe robe, kar ponuja neprecenljivo taktilno izkušnjo.
- Sodobni oblikovalski zaključki kot nadgradnja: Razstava se zaključi s čudovito vsebinsko nadgradnjo, kjer smo spoznali sodobne, dizajnersko in oblikovalsko dovršene izdelke, ki črpajo navdih neposredno iz ribniške tradicije. Tukaj smo lahko otipali unikatne kose, kot so pleteni lestenci, moderni leseni stoli z vpletenimi vitrami, poseben stol za dojenčka ter različna unikatna okrasja in posebne oblikovalske rešitve.
Vrhunec obiska: Izkušnja v rokodelskih delavnicah v živo
Po zaključku ogleda muzejskega dela smo se odpravili še v prostore rokodelskih delavnic, ki delujejo znotraj centra. To je bil za vse nas pravi vrhunec in izjemno doživetje, saj sta nam lončarski in pletarski mojster v živo ter na otip predstavila svoje delo in nekatere končne izdelke.
V delavnicah smo imeli edinstveno priložnost, da smo povsem od blizu, z lastnimi rokami spremljali in otipali celoten proces nastajanja dveh tradicionalnih izdelkov:
- Izdelava glinene posode: Pod prsti smo lahko začutili prožnost gline ter spremljali, kako se pod spretnimi mojstrovimi rokami na vretenu oblikuje posoda.
- Izdelava košare od samega začetka: Pletarski mojster nam je prikazal celoten postopek – od surove leskove palice dalje. Lahko smo neposredno otipali in spremljali začetni del postopka, ko mojster iz palice začne natančno razslojevati in oblikovati vitre – tanke lesene trakove, ki jih nato uporabi za pletenje košare.
Takšen neposreden stik z materialom, zvoki orodja, vonjem po lesu in vlažni glini ter pogovor z mojstroma nam je dal neprecenljiv uvid v to, kako pomembno je v vodenje vključiti praktični, izkustveni del.
Smernice za prihodnost: Dostopna razstava
Namen našega obiska je bil prav zaznavanje teh podrobnosti in povezovanje teorije s prakso. Ker je celotna izkušnja v centru zasnovana tako, da poteka ob vodenju in spremstvu, bosta strokovna sodelavca za dostopnost iz Zavoda DOSTOP na podlagi neposrednih zaznav naših članov, strokovnega tiflopedagoškega očesa ter sodelavcev za dostopnost, oblikovala predlog za lažjo orientacijo in vodenje oseb z okvarami ali izgubo vida. Ta predlog, ki ga bosta pripravila kot ključna strokovnjaka, bo naš skupen predlog in skupen cilj za prihodnost centra.
Skozi to tesno sodelovanje si vsi skupaj prizadevamo, da bodo ključni segmenti razstave – še posebej pa vse točke z zvočnimi opisi – zasnovane v številčnem zaporedju. To bo uporabnika vodilo tudi k samostojnemu spremljanju razstave, ob tem pa bodo te vsebine omogočale pripravo digitalnega kataloga z bistvenimi poudarki razstave ali vsemi zvočnimi vsebinami.
Ta dokument bo služil kot strokovna podlaga za pripravo natančnega popisa konkretnih tehničnih in vsebinskih ukrepov ter usposabljanja vodnikov, s čimer bo center v nadaljevanju lahko poskrbel za še boljšo in celovitejšo izkušnjo obiskovalcev.
Zelo smo veseli, da smo del te zgodbe. Prepričani smo, da bo Rokodelski center Ribnica z uresničitvijo naših predlogov postal odličen primer dobre prakse, projekt Točka D pa dokazuje, da je dostopnost resnično naša skupna razvojna priložnost.
Projekt »Točka D – dostopnost kot razvojna priložnost« sofinancira MJU – Ministrstvo za javno upravo.
