Občni zbor je na seji 11.11.2015 v Trbovljah, 17.11.2015 v Ljubljani in 10.2.2017 sprejel Spremembe Pravil Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ljubljana in prečiščeno besedilo Pravil Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ljubljana, tako da se ta Pravila v prečiščenem besedilu glasijo:
P R A V I L A
MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA SLEPIH IN SLABOVIDNIH LJUBLJANA
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ljubljana je invalidsko društvo, organizirano v skladu z zakonom, ki ureja društva, in zakonom, ki ureja invalidske organizacije. Deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva za slepe in slabovidne ter na drugih področjih, če si v skladu z določbami posebnih predpisov pridobi tak status.
2. člen
S temi Pravili Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ljubljana (v nadaljevanju: Pravila) člani društva LJUBLJANA določijo ime in sedež društva, namen, cilje in naloge društva, članstvo, organizacijo društva, pristojnosti in naloge organov društva, zastopanje društva, financiranje, nadzorstvo nad razpolaganjem s finančnimi sredstvi in premoženjem, nadzorstvo nad izvajanjem posebnih socialnih programov in naložb, način prenehanja društva ter zagotavljanje javnosti dela.
3. člen
Ime društva je Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: društvo).
Sedež društva je: Ljubljana, Jamova 5.
Društvo lahko uporablja kratico: MDSS LJ.
4. člen
Društvo je pravna oseba zasebnega prava.
Pravno in poslovno sposobnost je društvo pridobilo z vpisom v register pri pristojnem upravnem organu in je vpisano v register društev pri Upravni enoti Ljubljana pod zap.št. 313, št. zadnje odločbe o spremembah Pravil društva 2/05-06-02002-154/2004-2 z dne 28. 4. 2004, status društva, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva pa je društvo pridobilo z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, št. 017-01-012/96-88 z dne 8. 4. 1999, podaljšanje tega statusa pa z dopisom istega ministrstva številka 21500-34/2004/1 z dne 7. 12. 2004.
5. člen
V društvo se s pristopno izjavo po načelu prostovoljnosti, neodvisnosti, enakopravnosti in neprofitnosti, združujejo slepe in slabovidne osebe, ki so državljani Republike Slovenije in imajo v Sloveniji stalno prebivališče, z namenom, da v društvu ugotavljajo, zagovarjajo in zadovoljujejo posebne potrebe osebnega, družinskega in družbenega življenja, ki jih zaradi slepote ali slabovidnosti ne morejo delno ali v celoti zadovoljevati v okolju, v katerem živijo.
V društvu slepi in slabovidni zadovoljujejo posebne potrebe in interese po druženju, po skupnih aktivnostih in po posebnih socialnih in drugih programih ter storitvah za slepe in slabovidne.
Društvo deluje v javnem interesu, torej tako za člane, kot tudi za slepe in slabovidne, ki niso člani društva.
6. člen
V društvo se lahko včlani slepa ali slabovidna oseba, ki ima takšno stopnjo okvare vida, kot jo določa definicija slepote in slabovidnosti za Republiko Slovenijo, in sicer:
SLABOVIDNOST
1. Vidna ostrina od 0,3 do 0,1
2. Vidna ostina manj od 0,1 do 0,05 (štetje prstov na 3 m) ali zoženo vidno polje na 20 stopinj ali manj okoli fiksacijske točke, ne glede na ostrino vida.
SLEPOTA (izguba vida nad 95 %)
3. Vidna ostrina manj od 0,05 ( prsti 3 m) do 0,02 (prsti 1,5 m) ali zoženost vidnega polja okrog fiksacijske točke na 5 - 10 stopinj ne glede na ostrino vida.
4. Vidna ostrina manj od 0,02 (prsti 1,5 m) do zaznavanja svetlobe
ali zoženost vidnega polja okrog fiksacijske točke do 5 stopinj na glede na ostrino vida.
5. Vidna ostrina 0 (amaurosis) - dojem svetlobe negativen.
V društvo se lahko včlanijo tudi slepe ali slabovidne osebe z dodatnimi motnjami v telesnem ali duševnem razvoju.
7. člen
Društvo deluje na območju naslednjih občin:
Mestna občina Ljubljana, Ig, Škofljica, Brezovica, Dol, Medvode, Vodice, Velike Lašče, Dobrova-Polhov Gradec, Vrhnika, Borovnica, Logatec, Cerknica, Loška dolina, Ribnica, Loški potok, Kočevje, Osilnica, Grosuplje, Dobrepolje, Ivančna gorica, Kamnik, Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče, Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Bloke, Sodražica, Kostel, Horjul, Komenda, Trzin, Šmartno pri Litiji, Log-Dragomer.
Nekatere posebne socialne programe in dejavnosti lahko izvaja društvo tudi na območju cele države.
8. člen
Društvo ima pečat okrogle oblike s premerom 20 mm in 29 mm. Na zunanjem robu je vtisnjeno ime društva MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH LJUBLJANA, v sredini pa znak, ki simbolizira slepe in slabovidne.
Znak društva simbolizira slepega in slabovidnega tako, da je črni krog delno zgoraj osvetljen s plamenico, ki osvetljuje tudi odprto brajevo knjigo.
9. člen
Društvo predstavlja in zastopa predsednik društva.
Društvo v pravnem prometu zastopa predsednik društva.
Predsednika v njegovi odsotnosti nadomešča pooblaščenec v obsegu posameznega pooblastila.
10. člen
Društvo praznuje mednarodni dan invalidov (3. december) in dan bele palice (15. oktober), teden slepih in slabovidnih in obeležuje druge pomembne dogodke.
11. člen
Društvo je včlanjeno v Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije (v nadaljevanju: Zveza).
Društvo se združuje v Zvezo tudi zaradi uresničevanja določenih nalog in skupnih ciljev za slepe in slabovidne, ki jih Zveza enotno izvaja za vse slepe in slabovidne.
Društvo sodeluje tudi z drugimi organizacijami, društvi, interesnimi in strokovnimi združenji, državnimi organi in organi lokalnih skupnosti, preko katerih zadovoljuje potrebe slepih in slabovidnih.
DEJAVNOST DRUŠTVA
12. člen
Društvo deluje na načelih prostovoljnosti, neodvisnosti, demokratičnosti, humanosti, enakopravnosti in neprofitnosti.
Društvo se ne zavzema za politične cilje in ni vezano na nobeno politično stranko, vero, sekto ali kakršnokoli drugo obliko organiziranja, ki ni v skladu s cilji in nalogami društva.
13. člen
Osnovni cilji društva so pomoč slepim in slabovidnim pri doseganju kakovosti življenja zaradi njihovih posebnih potreb, zlasti:
– uveljavljanje človekovih pravic slepih in slabovidnih;
– vključenost v družbo in sodelovanje v vsakdanjem življenju;
– nediskriminacija slepih in slabovidnih;
– vzpodbujanje slepih in slabovidnih za opiranje na lastne moči in sposobnosti;
– avtonomnost slepih in slabovidnih kot uporabnikov storitev;
– ekonomsko, socialno, zdravstveno in pravno varstvo slepih in slabovidnih;
– socialna pravičnost in enake možnosti.
V ta namen društvo izvaja posebne socialne in druge programe ter opravlja določene storitve za zadovoljevanje potreb slepih in slabovidnih na način, da se lahko le-ti čimbolj neodvisno in enakopravno vključujejo v okolje.
14. člen
Društvo deluje po programu, ki ga za vsako koledarsko leto pripravi Izvršni odbor, sprejme pa ga Občni zbor.
15. člen
Za dosego svojih ciljev opravlja društvo v skladu z veljavnimi predpisi naslednje naloge:
1. odkriva in včlanjuje slepe in slabovidne osebe;
2. ugotavlja interese in zagovarja potrebe slepih in slabovidnih na vseh področjih njihovega življenja;
3. vzpodbuja, usposablja in omogoča ter organizira medsebojno pomoč in sodelovanje med slepimi in slabovidnimi (samopomoč) ter vzpodbuja in usposablja njihove svojce in prostovoljce za delo s slepimi in slabovidnimi;
4. načrtuje, organizira in izvaja programe, ki slepim in slabovidnim omogočajo bolj aktivno sodelovanje in pripomorejo k odstranjevanju ovir in bolj neodvisnemu življenju ter programe za preprečevanje in blaženje socialnih in psihičnih posledic okvare vida (usposabljanje za aktivno življenje in delo, prevozi, oskrba s tehničnimi pripomočki, osebna asistenca, fizična pomoč, bivalna skupnost, psihosocialna in učna pomoč slepim in slabovidnim otrokom in mladostnikom ter njihovim družinam, spremljanje, programi za ohranjevanje zdravja, rehabilitacijski programi, pomoč slepim in slabovidnim z dodatnimi motnjami, informativna in kulturna dejavnost, šport in rekreacija, šah, radioamaterstvo in podobno);
5. aktivno deluje in sodeluje pri razvijanju, organiziranju in izvajanju posebnih socialnih, zdravstvenih, izobraževalnih, kulturnih, športno-rekreacijskih, zaposlovalnih, programov socialne varnosti in drugih programov za slepe in slabovidne;
6. spremlja in proučuje problematiko usposabljanja, izobraževanja, rehabilitacije, zaposlovanja slepih in slabovidnih, predlaga ustrezne ukrepe ter izvaja ustrezne aktivnosti za reševanje teh potreb;
7. spremlja in proučuje problematiko socialnega varstva, predlaga ustrezne ukrepe ter
izvaja za to potrebne aktivnosti;
8. organizira in izvaja socialno pomoč, osebno pomoč in pomoč družini na domu ter
druge socialne storitve za slepe in slabovidne in za njihove družine;
9. pridobiva, upravlja in oddaja neprofitna najemna stanovanja slepim in slabovidnim in organizira ter vodi bivalno stanovanjsko skupnost za slepe in slabovidne;
10. razvija socialne spretnosti slepih in slabovidnih in njihovo informiranost na različnih področjih življenja;
11. predstavlja, varuje in uveljavlja pravice in interese slepih in slabovidnih;
12. samostojno in preko Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije zagotavlja tehnične pripomočke, ki so slepim in slabovidnim potrebni za izobraževanje, usposabljanje, pri zaposlitvi in v vsakdanjem življenju;
13. praviloma preko Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije zagotavlja knjige, časopise in druge publikacije v brajevi pisavi, zvočnem zapisu, v povečanem tisku, računalniškem zapisu in drugih tehnikah za slepe in slabovidne;
14. usmerja in napotuje slepe in slabovidne v domove za ohranitev zdravja Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije in v morebitne lastne počitniške enote in sodeluje z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije pri organiziranju aktivnosti za ohranitev zdravja in pri drugih rehabilitacijskih programih v domovih oddiha;
15. proučuje, daje pobude in predloge pri sprejemanju predpisov na vseh področjih, ki se kakorkoli nanašajo na varstvo pravic in interesov slepih in slabovidnih ter vzpodbujajo aktivnosti pristojnih organov in organizacij za čim uspešnejša reševanja vprašanj slepih in slabovidnih;
16. s svojim delom osvešča javnost in s tem vpliva na spremembe v prid slepim in slabovidnim;
17. obvešča javnost in članstvo o svojih aktivnostih in delu na zborih, sejah, z zapisniki, ob osebnih stikih, z okrožnicami, preko avtomatskega telefonskega odzivnika, preko sredstev javnega obveščanja in z izdanimi lastnimi publikacijami;
18. sodeluje in se povezuje z drugimi invalidskimi in drugimi organizacijami ter društvi doma in v tujini;
19. ustanavlja ali soustanavlja invalidska podjetja, ustanove, zavode ali gospodarske
družbe, katerih dejavnost je kot pridobitna dejavnost dopolnilna dejavnost nepridobitni
društveni dejavnosti in je povezana z namenom in cilji društva;
20. zagotavlja zagovorništvo in ustvarja možnosti za razvijanje dobrodelnosti in solidarnostnih aktivnosti;
21. opravlja druge naloge, za katere se člani društva dogovorijo na sestankih organov
društva.
ČLANSTVO
16. člen
Društvo deluje predvsem tako, da včlani slepe in slabovidne ter njihove zakonite zastopnike, lahko pa včlani tudi druge fizične osebe, ki s svojim delom pomagajo pri reševanju problematike slepih in slabovidnih in na različne načine podpirajo delovanje društva.
17. člen
Društvo ima redne in častne člane.
18. člen
Redni član društva lahko postane vsak slep ali slaboviden, s podpisom pristopne izjave in ob pogojih iz 5. in 6. člena teh Pravil. Če se v društvo včlani mladoletnik do dopolnjenega 7. leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo zanj njegov zakoniti zastopnik, ki se lahko skupaj z mladoletnikom ali z osebo, ki nima poslovne sposobnosti, tudi včlani v društvo in mladoletnika ali osebo, ki nima poslovne sposobnosti, tudi zastopa v organih društva.Od mladoletnikovega 7. leta do dopolnjenega 15. leta starosti pa mora zakoniti zastopnik pred mladoletnikovo včlanitvijo v društvo podati pisno soglasje.
Mladoletnik ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, z zakonitim zastopnikom iz prejšnjega odstavka tega člena, je v skladu s predpisi izenačen glede pravic in obveznosti s polnoletnimi člani društva.
Poleg rednih članov ima društvo tudi častne člane.
Častni član postane oseba, ki mu Občni zbor društva podeli priznanje častnega člana zaradi izjemnih rezultatov pri uresničevanju ciljev društva.
Pogoje in merila ter kriterije za sprejem v častno članstvo ter njihove pravice in dolžnosti določi Občni zbor.
19. člen
Redni člani društva imajo predvsem naslednje pravice:
– da aktivno sodelujejo na vseh področjih dejavnosti društva;
– da volijo, so voljeni ali drugače sodelujejo v organih društva;
– da so informirani o delu organov društva ter da se opredelijo do njihovega dela;
– do pomoči pri reševanju zdravstvenih, socialnih in drugih problemov v okviru finančnih možnosti društva;
– da v okviru društva zadovoljujejo specifične potrebe tako, da se vključujejo v programe in koristijo storitve, ki jih izvaja društvo oziroma Zveza društev, oziroma organizirajo svoje interesne skupine;
– da sodelujejo pri oblikovanju programov za opravljanje storitev pri vključevanju v vsakdanje življenje.
Redni član društva lahko uveljavlja vse pravice do materialnih ugodnosti samo v enem društvu.
20. člen
Dolžnosti članov društva so:
– da aktivno delujejo v organih društva, v katere so izvoljeni;
– da varujejo tajnost podatkov o zasebnem življenju posameznih članov;
– da sodelujejo pri izvrševanju programa društva ter da varujejo ugled društva;
– da redno plačujejo članarino in druge prispevke;
– da v skladu s svojimi možnostmi pomagajo društvu in posameznim članom pri
razreševanju zdravstvenih, socialnih in drugih problemov.
21. člen
Članstvo v društvu preneha:
– s smrtjo;
– z izstopom, če poda pisno izstopno izjavo Izvršnemu odboru;
– na podlagi odločitve Disciplinske komisije, z izključitvijo.
ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE DRUŠTVA
22. člen
Organi društva so:
– Občni zbor;
– Izvršni odbor;
– Nadzorni odbor;
– Disciplinska komisija.
Društvo ima še delovna telesa oziroma komisije, ki jih določi v Poslovniku organov društva oziroma jih po potrebi imenuje Izvršni odbor društva. Komisije niso pravna oseba in morajo delovati v skladu s temi Pravili.
Za svoje delo so odgovorne Izvršnemu odboru in Občnemu zboru.
O b č n i z b o r
23. člen
Najvišji organ društva je Občni zbor, ki voli in razrešuje vse organe društva, določene s temi Pravili.
24. člen
Občni zbor sestavljajo vsi člani društva.
Občni zbor se sestaja na rednih ali izrednih sejah. Redno sejo Občnega zbora sklicuje predsednik društva najmanj enkrat letno.
Redni Občni zbor z volilno sejo je vsake 4 leta.
Izredno sejo Občnega zbora skliče Izvršni odbor na lastno pobudo, na pobudo Nadzornega odbora ali na pobudo 10 % članov društva.
Predsednik društva mora sklicati izredno sejo Občnega zbora v roku enega meseca po prejemu zahteve za njegov sklic. Če Izvršni odbor v tem roku ne skliče Občnega zbora, ga lahko skliče pobudnik.
Sklic seje rednega ali izrednega Občnega zbora mora biti obenem z dnevnim redom na primeren način objavljen najmanj teden dni pred datumom seje.
25. člen
Občni zbor na rednih sejah:
– sklepa o dnevnem redu;
– obravnava in sprejema poročila organov društva;
– obravnava in sprejema program dela društva ter finančni načrt za prihodnje leto;
– obravnava in sprejema letno poročilo o poslovanju društva (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva), po predhodno opravljenem notranjem nadzoru;
– sprejema, spreminja in dopolnjuje Pravila društva;
– voli in razrešuje organe društva ter predstavnike Medobčinskega društva slepih in
slabovidnih Ljubljana v Skupščino Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije;
– odloča o prenehanju društva;
– odloča o pritožbah zoper sklepe Izvršnega odbora in Nadzornega odbora in Disciplinske komisije;
– odloča o včlanjevanju in izstopu v Zvezo društev slepih in slabovidnih in v druge
Zveze oziroma društva s področja, na katerem slepi in slabovidni zadovoljujejo svoje
potrebe;
– odloča o nakupu in prodaji nepremičnin;
– odloča o pritožbah zoper odločbe Disciplinske komisije;
– odloča o ustanovitvi ali soustanovitvi pravnih subjektov iz 19. točke 15. člena teh
Pravil.
Občni zbor na izredni seji razpravlja in sklepa le o zadevi, zaradi katere je sklican.
26. člen
Občni zbor lahko veljavno sklepa, če je ob pričetku seje prisotnih več kot polovica članov društva.
Če ob predvidenem začetku Občni zbor ni sklepčen, se začetek odloži za 15 minut, nakar zbor veljavno sklepa, če je prisotnih vsaj 10 članov.
Občni zbor odloča z večino glasov navzočih članov, razen če zbor odloča o spremembah in dopolnitvah Pravil ali o prenehanju društva, ko mora za odločitev glasovati 2/3 navzočih članov društva.
27. člen
Občni zbor prične predsednik društva in ga vodi do izvolitve delovnega predsedstva.
Občni zbor po potrebi izvoli še druge organe, ki jih potrebuje za svoje delo.
O poteku Občnega zbora se piše zapisnik, ki ga podpišeta predsednikdelovnega predsedstva in zapisnikar ter dva overovatelja.
Člani morajo prejeti vabila z dnevnim redom za redno sejo Občnega zbora najmanj 14 dni pred sejo.
Za izredno sejo morajo člani prejeti vabila z dnevnim redom najmanj 8 dni pred sklicem seje.
Občni zbor se zaradi specifičnosti članstva in prilagoditve potrebam po sklepu Izvršnega odbora lahko izvede z delnimi zbori z istim dnevnim redom. Delovni predsednik in volilna komisija ugotovijo skupne rezultate odločanja.
I z v r š n i o d b o r
28. člen
Izvršni odbor je izvršilni organ Občnega zbora. Sestavlja ga 13 članov, ki izmed sebe izvolijo predsednika.
Po položaju je predsednik društva tudi član Izvršnega odbora.
Člani Izvršnega odbora se volijo za 4 leta in so lahko ponovno izvoljeni.
Če med trajanjem mandata iz kakršnegakoli razloga članu Izvršnega odbora preneha mandat, Izvršni odbor v svoje vrste vključi nadomestnega člana. Novega člana mora na prvem naslednjem Občnem zboru ta izvoliti oziroma potrditi. Mandat nadomestnega člana Izvršnega odbora traja do poteka rednega mandata Izvršnega odbora.«
29. člen
Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren Občnemu zboru.
30. člen
Izvršni odbor opravlja zlasti naslednje naloge:
– pripravi in potrjuje program dela društva ter finančni načrt za prihodnje leto in letno Poročilo o poslovanju društva (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida s pojasnili k Izkazom ter poročilo o poslovanju društva) za preteklo leto ter vse predloži Občnem zboru v obravnavo in sprejem;
– upravlja društvo v času med dvema Občnima zboroma;
– sklicuje Občni zbor in zanj pripravlja poročilo o delu, predloge sklepov zbora;
– skrbi za materialno-finančno poslovanje društva;
– skrbi za uresničevanje ciljev in nalog, opredeljenih v Pravilih društva;
– ugotavlja morebitne kršitve Pravil in drugih aktov društva ter predlaga Občnemu zboru ustrezne ukrepe;
– določa sistemizacijo delovnih mest strokovne službe društva ter sprejema druge
interne splošne akte;
– izmed članov izvoli predstavnika v Upravni odbor Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije;
– obravnava gradiva za seje organov Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije;
– sprejema akte društva, ki jih ne sprejema Občni zbor društva;
– odloča o delovno pravnih razmerjih in v disciplinskem postopku glede kršitev delovnih obveznosti delavcev društva na prvi in drugi stopnji;
– opravlja druge naloge, ki so nujno potrebne za nemoteno delo društva.
31. člen
Izvršni odbor se sestaja po potrebi, vendar najmanj štirikrat letno.
32. člen
Izvršni odbor veljavno sklepa, če je na seji prisotna večina članov.
Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov Izvršnega odbora.
Iz razlogov racionalnosti lahko opravi Izvršni odbor korespondenčno (dopisno) sejo. Na
takšni seji je mogoče sprejeti veljaven sklep, če ga potrdi večina članov.
O seji Izvršnega odbora se vodi zapisnik, katerega se na naslednji seji obravnava in potrdi.
33. člen
Predsednik Izvršnega odbora sklicuje in vodi seje Izvršnega odbora ter skrbi za uresničevanje sklepov Občnega zbora in Izvršnega odbora.
N a d z o r n i o d b o r
34. člen
Nadzorni odbor sestavljajo trije člani, od katerih mora biti eden zunanji sodelavec s področja finančno-materialnega poslovanja, ki pa ne more biti predsednik Nadzornega odbora.
Člane Nadzornega odbora voli Občni zbor za enako dobo, kot so izvoljeni člani Izvršnega odbora in Disciplinske komisije. Člani Nadzornega odbora so lahko ponovno izvoljeni.
Člani Nadzornega odbora ne morejo biti člani Izvršnega odbora, na seje Izvršnega odbora pa se vabi praviloma predsednika Nadzornega odbora, ob njegovi zadržanosti pa člana Nadzornega odbora.
Če članu Nadzornega odbora iz kakršnegakoli razloga preneha mandat, se za njegovo nadomestitev smiselno uporabljajo določbe teh Pravil o nadomestitvi člana Izvršnega odbora.
35. člen
Nadzorni odbor nadzira izvajanje sklepov Občnega zbora in Izvršnega odbora, njihovo usklajenost s Pravili in drugimi akti društva, njihovo zakonitost, uresničevanje in varstvo pravic in dolžnosti članov, razpolaganje s finančnimi sredstvi ter opravlja notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva. Nadzira tudi izvajanje posebnih socialnih programov in naložb glede na zakonitost, namembnost, gospodarnost in učinkovitost.
Nadzorni odbor lahko pri izvajanju nadzora povabi k sodelovanju tudi strokovnjake, ki niso člani Nadzornega odbora.
36. člen
Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe, če so prisotni vsi člani in če vsaj dva člana glasujeta za predlog sklepa.
Nadzorni odbor je odgovoren za svoje delo Občnemu zboru in mu mora o svojem delu poročati na vsaki redni seji.
37. člen
Nadzorni odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa enkrat letno, ko poroča Občnemu zboru o svojem delu in nadzoru.
P r e d s e d n i k d r u š t v a
38. člen
Predsednik društva predstavlja in zastopa društvo v skladu s temi Pravili. Sklicuje seje Občnega zbora in drugih organov ter delovnih teles, če jih ne skličejo njihovi predsedniki. Podaja zahteve za uvedbo disciplinskih postopkov.
Naloge predsednika društva so, da:
– skrbi in je odgovoren za izvajanje programa društva in za zakonito poslovanje društva;
– organizira, vodi in je odgovoren za izvajanje materialno- finančnega poslovanja društva;
– usklajuje in skrbi za pravočasno izvajanje sklepov Občnega zbora, Izvršnega odbora in drugih organov društva;
– pripravlja oziroma zagotavlja pripravo gradiv za seje organov društva.
Je odgovoren za javnost dela društva in obveščanje članov.
Predsednik društva je za svoje delo odgovoren Izvršnemu odboru in Občnemu zboru.
D i s c i p l i n s k a k o m i s i j a
39. člen
Disciplinsko komisijo sestavljajo trije člani, vsak od njih ima še nadomestnega člana. Izvoli jih Občni zbor za enako dobo kot traja mandat članov Izvršnega odbora in so lahko ponovno izvoljeni.
Člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika.
Disciplinska komisija vedno odloča v senatu treh oseb, ki jih za vsak primer posebej določi predsednik oziroma namestnik predsednika Disciplinske komisije. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina članov senata.
Disciplinska komisija vodi postopek ugotavljanja kršitev članov društva in delavcev strokovne službe in izreka ukrepe na prvi stopnji. O disciplinskih prekrških delavcev pa odloča na prvi stopnji disciplinska komisija, na drugi stopnji pa Izvršni odbor.
Disciplinska komisija je za svoje delo odgovorna Občnemu zboru.
40. člen
Postopek ugotavljanja disciplinskih prekrškov ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme Izvršni odbor.
Za disciplinski prekršek se šteje zlasti:
– kršitev Pravil in drugih aktov društva;
– neizvajanje sklepov oziroma drugih obveznosti organov društva;
– druga dejanja, ki so kot disciplinski prekršek določena v aktih društva.
41. člen
Disciplinska komisija lahko izreče naslednje ukrepe:
– opomin;
– javni opomin;
– izključitev;
– druge ukrepe v skladu z zakonom.
Zoper sklep Disciplinske komisije se lahko prizadeti član v roku 15 dni pritoži na Občni zbor, ki o zadevi dokončno odloča.
T a j n i k d r u š t v a
42. člen
Društvo ima tajnika, ki ga sprejme v redno delovno razmerje Izvršni odbor društva.
Tajnik je lahko sprejet v delovno razmerje v skladu s pogoji, ki jih določa Izvršni odbor.
Tajnik sklene delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki jo za društvo podpiše predsednik društva.
Pogodba mora biti v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in v skladu z internim pravilnikom.
43. člen
Tajnik društva skrbi za zakonitost in urejeno delovanje društva, je zadolžen za organizacijo sej Občnega zbora in sej Izvršnega odbora ter Nadzornega odbora.
Tajnik je za svoje delo odgovoren Izvršnemu odboru.
Tajnik opravlja predvsem naslednje naloge:
– koordinira delo organov društva;
– predlaga predsedniku društva, da zadrži izvršitev sklepov organov društva, za katere meni, da so v nasprotju z akti društva oziroma niso v skladu s pozitivno zakonodajo;
– včlanjuje, opravlja razgovore s člani, svetuje in nudi pomoč članom v posamičnih
zadevah;
– predlaga sistemizacijo delovnih mest;
– vodi, organizira in nadzira delo strokovne službe društva;
– izvaja terensko delo v zvezi z delom društva;
– opravlja druge naloge, za katere tako določajo Pravila ali akti društva oziroma za
katere ga pooblasti ali zadolži Izvršni odbor in predsednik društva.
Skupaj s predsednikom pa:
– skrbi in je odgovoren za izvajanje programa društva in za zakonito poslovanje društva;
– organizira, vodi in je odgovoren za izvajanje materialno-finančnega poslovanja
društva;
– usklajuje in skrbi za pravočasno izvajanje sklepov Občnega zbora, Izvršnega odbora in drugih organov društva;
– pripravlja gradivo oziroma zagotavlja pripravo gradiv za sejo Občnega zbora in za sejo Izvršnega odbora.
S t r o k o v n a s l u ž b a
44. člen
Društvo ima lahko poleg tajnika zaposlene še druge delavce, ki opravljajo strokovne, administrativne, tehnične in druge naloge za društvo.
Če ima društvo redno zaposlene več kot tri osebe, ustanovi strokovno službo s sedežem na sedežu društva.
Sistemizacijo delovnih mest predlaga tajnik društva, sprejme pa jo Izvršni odbor.
45. člen
Sredstva za delo službe oziroma strokovne službe zagotavlja društvo s finančnim načrtom.
Delavci sklenejo delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi in v skladu z zakonom ter internimi akti.
Pogodbo o zaposlitvi za društvo z delavci podpiše tajnik društva.
JAVNOST DELA DRUŠTVA
46. člen
Delovanje in poslovanje društva je javno.
Obveščanje članov društva in javnosti mora biti pravočasno, objektivno in razumljivo.
47. člen
Vsi člani društva imajo pravico biti obveščeni o delu in poslovanju društva in vseh njegovih organov.
Člani društva se obveščajo tako, da so zapisniki sej vseh organov dostopni na vpogled vsem članom društva, na sedežu društva, razen zapisnikov sej Disciplinske komisije.
Akti društva pa so dostopni članom v njim odgovarjajoči tehniki.
Člani društva lahko zahtevajo v ustni ali pisni obliki informacije od organov društva o zadevah, ki jih zanimajo, odgovor pa morajo prejeti v roku 15 dni od predložene zahteve.
48. člen
Širšo javnost se obvešča o delu društva tako, da so seje organov društva javne, razen seje Disciplinske komisije.
49. člen
Za obveščanje članov društva in javnosti je odgovoren predsednik društva, ki je hkrati pooblaščen za dajanje informacij v zvezi z delom društva.
V teh Pravilih je za nazive, kot sta na primer predsednik in tajnik, navedena samo moška slovnična oblika, ki pa se smiselno uporablja in velja za oba spola.
FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE
50. člen
Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje, izvajanje programov in naložbe v osnovna sredstva ter njihovo vzdrževanje:
– iz članarine;
– iz naslova materialnih pravic in lastne dejavnosti;
– z darili in volili;
– s prispevki donatorjev in sponzorjev;
– iz proračunskih in drugih javnih sredstev;
– iz sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS;
– iz sredstev drugih fundacij, skladov in ustanov;
– iz drugih virov.
Društvo lahko sredstva, ki jih pridobi od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, namenja tudi za sofinanciranje posebnih socialnih programov in naložb v osnovna sredstva invalidskim podjetjem, ustanovam ali zavodom ter gospodarskim družbam, ki jih je društvo samo ustanovilo in katerih 100 % lastnik je, če mu je Fundacija odobrila sredstva v ta namen.
51. člen
Premoženje društva predstavlja vse nepremično in premično premoženje, ki je po standardih za društva vpisano kot premoženje društva, oziroma je vpisano v zemljiški knjigi pristojnega sodišča ter denarna in druga sredstva, ki jih društvo pridobi na način iz prvega odstavka 50. člena teh Pravil oziroma z opravljanjem dejavnosti.
S premoženjem in finančnimi sredstvi upravlja Izvršni odbor v skladu s finančnim načrtom in programom dela društva.
52. člen
Skladno s predpisi lahko društvo opravlja pridobitne dejavnosti, povezane z nameni in nalogami društva ter pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon, zlasti:
– trgovina na drobno (G 47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic);
– organiziranje prevozov (H 49.310 Mestni in primestni kopenski potniški promet; H 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet);
– izdajanje revij in druge periodike (J 58.140 Izdajanje revij in druge periodike);
– založništvo (J 58.190 Drugo založništvo);
– informacije po telefonu (J 63.990 Drugo informiranje);
– dajanje nepremičnin v najem (L 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin);
– svetovanje, usmerjanje in pomoč pri poslovnih zadevah in javnih storitvah (M 70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje);
– strokovno svetovanje (M 74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti);
– dajanje službenih vozil v najem (N 77.110 Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup);
– organiziranje razstav, sejmov, konferenc in drugih srečanj (N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj);
– pomoč pri poslovanju oziroma spremljajoče dejavnosti za poslovanje (N 82.990 Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje);
– izvajanje seminarjev, usposabljanj in drugih izobraževanj, povezanih z delom društva (P 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje);
– svetovanje za izobraževanje, izvajanje in ocenjevanje preizkusov znanja, povezanih z delom društva (P 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje);
– izvajanje programov socialne vključenosti (Q 88.109 Drugo socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe);
– socialne, svetovalne, dobrodelne in podobne storitve (Q 88.999 Drugo drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve);
– organiziranje kulturnih, humanitarnih, družabnih in zabavnih prireditev za člane in nečlane društva, povezane z nalogami društva (R 93.299 Drugje nerazvršene dejavnosti za prosti čas);
– osveščanje javnosti o izboljšanju položaja slepih in slabovidnih (S 94.999 Dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij).
Društvo lahko poveri neposredno opravljanje pridobitne dejavnosti s svojimi sredstvi drugim osebam na podlagi najemne ali druge ustrezne pogodbe.
Pridobitna dejavnost ne sme predstavljati pretežne dejavnosti društva, temveč je le dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva in se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev društva v skladu s temi Pravili.
Društvo namenja vse presežke prihodkov nad odhodki iz vseh svojih dejavnosti za uresničevanje namena in ciljev društva v skladu s temi Pravili.
Če presežnih prihodkov nad odhodki ter začasnih presežnih prilivov sredstev ne more takoj uporabiti za uresničevanje programa društva, jih mora društvo nalagati izključno v banke, ki imajo dovoljenje Banke Slovenija za poslovanje.
53. člen
Društvo sestavlja in vodi svojo finančno dokumentacijo in izkazuje podatke v skladu z določbami Zakona o društvih in Zakona o invalidskih organizacijah ter v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi za društva, kar uredi v posebnem pravilniku.
54. člen
Finančno poslovanje društva poteka preko transakcijskega računa. Odredbodajalci – podpisniki finančnih nalogov so tajnik, predsednik društva in delavec društva, ki ga pooblasti predsednik društva.
55. člen
Osebni prejemki iz naslova delovanja posameznikov v društvu se urejajo v posebnem pravilniku.
PRENEHANJE DRUŠTVA
56. člen
Društvo lahko preneha na podlagi sklepa Občnega zbora o prenehanju in na podlagi zakona ali v drugih primerih, določenih z zakonom.
V sklepu o prenehanju je potrebno določiti ime po dejavnosti sorodnega društva, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese vse premoženje društva.
O sklepu o prenehanju društva mora predsednik društva najpozneje v 30 dneh po sprejemu obvestiti pristojni organ, ki vodi register društev.
Lastnina društva, ki je bila pridobljena v času, ko je imelo društvo status invalidske organizacije, ob prenehanju društva preide v deležu, ki ga je prispevala Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, v last te fundacije.
57. člen
Na podlagi zakona društvo preneha, če dejansko preneha delovati.
Šteje se, da društvo preneha delovati, če se število članov zmanjša pod 3.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58. člen
Pravila sprejmejo člani na Občnem zboru in so sprejeta, če je zanje glasovalo najmanj 2/3 navzočih članov društva. Na enak način se sprejemajo tudi spremembe in dopolnitve teh Pravil.
59. člen
Določbe teh Pravil razlaga Občni zbor. V obdobju med dvema sejama Občnega zbora pa jih razlaga Izvršni odbor, razlago pa na prvi naslednji seji potrjuje Občni zbor.
60. člen
Z dnem uveljavitve teh Pravil prenehajo veljati Pravila Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ljubljana, sprejeta na Občnem zboru v prečiščenem besedilu 16. 3. 2007.
61. člen
Ta pravila začnejo veljati z dnem 10.2.2017 sprejema na Občnem zboru društva.
Tajnica društva: Predsednik društva:
Zdenka Tomažič Luj Šprohar
V Ljubljani, 10.2.2017
 Pravila društva | 154 kB |